Kako kalkulator računa
Kalkulator oceni letno potrebo po toploti za ogrevanje na podlagi poenostavljenega modela, izpeljanega iz standarda EN ISO 13790. Namenjen je prvi orientaciji in primerjavi med ukrepi, ne pa nadomeščanju energetske izkaznice ali projektne dokumentacije. Vsi vnosi se obdelujejo izključno v vašem brskalniku in se na strežnik ne pošiljajo.
Osnovna enačba
Toplotne izgube skozi posamezni element ovojnice so izračunane kot produkt toplotne prehodnosti, površine in temperaturnega primanjkljaja:
Q = U × A × HDD × 24 / 1000 (kWh na leto)
QNH = Qtrans + Qvent − η × (Qsolar + Qinternal)
Pri tem je U toplotna prehodnost elementa (W/m²K), A njegova površina, HDD pa število temperaturnih primanjkljajev. Za Ljubljano računamo s 3.100 K·dan po podatkih ARSO. Od transmisijskih in ventilacijskih izgub se odštejejo izkoristljivi solarni in notranji dobitki.
Geometrija stavbe
Ker vnašate samo ogrevano površino, model iz nje izpelje poenostavljeno geometrijo dvoetažne hiše: tloris je polovica ogrevane površine, stranica je koren tlorisa, etažna višina 2,6 m, površina oken pa 17 % ogrevane površine. Površina strehe je tloris, povečan za 15 % zaradi naklona. Zaradi te poenostavitve so rezultati pri atipičnih tlorisih (zelo razpotegnjene ali pritlične stavbe) manj natančni.
Privzete U-vrednosti po starosti stavbe
Če ne poznate dejanskih vrednosti, model privzame tipične vrednosti za obdobje gradnje - na primer stena 1,6 W/m²K pred letom 1970 in 0,28 W/m²K po letu 2005, okna 3,0 oziroma 1,3 W/m²K. Po izvedenem ukrepu se uporabijo vrednosti prenovljenega elementa: fasada 0,22 W/m²K (ETICS 16 cm), streha 0,18 W/m²K (30 cm mineralne volne) in okna 0,9 W/m²K (trojna zasteklitev).
Prezračevanje
Ventilacijske izgube računamo kot Qvent = 0,34 × V × n × HDD × 24 / 1000, pri čemer je 0,34 Wh/(m³·K) volumska toplotna kapaciteta zraka, n pa izmenjava zraka 0,5 h⁻¹, kar ustreza stanovanjskemu standardu. Pri vgradnji sistema z rekuperacijo upoštevamo 85 % neto izkoristek vračanja toplote - 90 % prenosnika, zmanjšano za porabo ventilatorjev.
Energijski razredi
Razvrstitev sledi lestvici slovenske energetske izkaznice po letni potrebi po toploti za ogrevanje (QNH): razred A1 do 10 kWh/m²a, A2 do 15, B1 do 25, B2 do 35, C do 60, D do 105, E do 150, F do 210 in G nad 210 kWh/m²a.
Cene energentov in emisijski faktorji
Izračun stroškov uporablja naslednje privzete vrednosti: elektrika 0,21 €/kWh, zemeljski plin 0,10 €/kWh, oddana sončna elektrika 0,10 €/kWh. Emisijski faktorji so 0,23 kg CO₂/kWh za elektriko, 0,20 za zemeljski plin in 0,26 za kurilno olje. Faktorji primarne energije so 2,5 za elektriko, 1,1 za plin in kurilno olje ter 0,1 za lesno biomaso. Izkoristki obstoječih naprav so privzeti pri 80 % za starejši plinski kotel, 78 % za oljnega, 100 % za električno ogrevanje in 75 % za les.
Naložbeni stroški
Privzete cene so ocene za slovenski trg v letu 2026: toplotna črpalka 7.500 € (7 kW) oziroma 10.000 € (14 kW), okna 400 €/m², fasada 55 €/m², izolacija strehe 50 €/m², sistem prezračevanja z rekuperacijo 8.500 €, sončna elektrarna 8.000 € (5 kWp) oziroma 12.600 € (10 kWp). Doba vračanja je izračunana kot razmerje med naložbo in letnim prihrankom, brez upoštevanja subvencij, inflacije in diskontiranja - z upoštevanjem spodbud Eko sklada bo dejanska doba krajša.
Znane omejitve
- Model ne obravnava toplotnih mostov posamično, temveč jih zajema le posredno prek privzetih U-vrednosti.
- Ne upošteva dejanskih navad uporabnikov, ki lahko porabo spremenijo za več deset odstotkov.
- Ne upošteva senčenja, mikrolokacije, dejanske zrakotesnosti stavbe niti stanja ogrevalnega razvoda.
- Cene energentov in opreme se spreminjajo; navedene vrednosti so posnetek stanja ob zadnji posodobitvi.
Za natančno oceno konkretne stavbe se posvetujte s pooblaščenim energetskim svetovalcem ali izdelovalcem energetske izkaznice. Brezplačno in od izvajalcev neodvisno svetovanje nudi mreža ENSVET pod okriljem Eko sklada.